Današnja bogoslužna berila

¹ In beseda GOSPODOVA mi je prišla, govoreč:

² Sin človečji, reci knezu v Tiru: Tako pravi Gospod Jehova: Ker se je prevzelo srce tvoje in govoriš: „Jaz sem bog, na božjem sedežu sedim v srcu morja!“ ko vendar si človek in ne Bog, čeprav si naredil srce svoje kakor srce božje –

³ glej, modrejši si od Daniela, ni skrivnosti, ki bi ti bila skrita,

⁴ po svoji modrosti in po razumu svojem si sebi dobil bogastva in spravil zlata in srebra v zakladnice svoje;

⁵ po veliki modrosti svoji si s svojo trgovino razmnožil bogastvo svoje in srce se ti je prevzelo zaradi bogastva tvojega:

⁶ zato pravi tako Gospod Jehova: Ker si naredil srce svoje kakor srce božje,

⁷ zato, glej, pripeljem nad tebe tujce, silovitnike med narodi: ti potegnejo meče svoje zoper lepoto modrosti tvoje in oskrunijo veličje tvoje.

⁸ V jamo te pahnejo, in umrješ mučno smrt prebodencev v srcu morja.

⁹ Porečeš li pač vpričo morilca svojega: „Jaz sem bog!“ ko vendar si človek in ne Bog v roki tistih, ki te ubijajo?

¹⁰ Smrt neobrezancev umreš po roki tujcev; kajti jaz sem to rekel, govori Gospod Jehova.

²⁶ Rekel bi: Razpihnem jih, izbrišem njih spomin med ljudmi,

²⁷ ako bi se ne bal sovražnikove žalitve, da ne bi njih zatiralci napak umeli, da ne bi govorili: Naša roka je vzvišena in GOSPOD ni vsega tega storil.

²⁸ Zakaj narod so, ki si ne zna svetovati, in razumnosti ni v njih.

³⁰ Kako bi mogel eden poditi jih tisoč in dva pognati v beg deset tisoč? Ne li zato, ker jih je prodala njih Skala in jih sovražnikom izročil GOSPOD?

³⁵ Moje je maščevanje, jaz povrnem ob času, ko jim opolzne noga: kajti blizu je dan njih pogube, in kar jim je določeno, pride hitro.

³⁶ Zakaj GOSPOD se potegne za pravdo svojega ljudstva, in hlapcev svojih se usmili, ko uvidi, da je pošla njih moč in da nikogar ni več, ne uklenjenega, ne prostega.

²³ Jezus pa reče učencem svojim: Resnično vam pravim, da težko bogatin pride v nebeško kraljestvo.

²⁴ Zopet vam pravim: Laže je velblodu iti igli skozi uho nego bogatinu priti v kraljestvo Božje.

²⁵ In ko slišijo to učenci njegovi, se silno zavzemo in reko: Kdo se torej more zveličati?

²⁶ Jezus pa jih pogleda in jim reče: Pri ljudeh je to nemogoče, toda pri Bogu je vse mogoče.

²⁷ Tedaj odgovori Peter in mu reče: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj; kaj bode torej nam?

²⁸ Jezus jim pa reče: Resnično vam pravim, da boste vi, ki ste šli za menoj, ob prerojenju sveta, ko sede Sin človekov na prestol svoje slave, da boste sedli tudi vi na dvanajst prestolov in sodili dvanajstere rodove Izraelove.

²⁹ In vsak, kdor je zapustil hiše, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali otroke, ali njive zavoljo imena mojega, prejme stokrat več in podeduje večno življenje.

³⁰ A mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.