Današnja bogoslužna berila

¹ Zopet mi je prišla beseda GOSPODOVA, govoreč:

² Sin človečji, oznani Jeruzalemu gnusobe njegove

³ in reci: Tako pravi Gospod Jehova Jeruzalemu: Izvir tvoj in rojstvo tvoje je iz dežele Kanaancev; oče tvoj je bil Amorejec, mati tvoja pa Hetejka.

⁴ In kar se tiče rojstva tvojega – v dan, ko si bila rojena, ti ni bil popek odrezan, tudi nisi bila z vodo umita, da bi bila očiščena, niti s soljo nisi bila odrgnjena, ne v plenice povita.

⁵ Nobeno oko se ni milosrčno ozrlo nate, da ti stori teh reči eno, da se ti izkaže usmiljenje; bila si pa na polje vržena, ker jim je mrzelo življenje tvoje, v dan rojstva svojega.

⁶ Tedaj sem šel mimo tebe in, videč te, da se valjaš v krvi svoji, sem ti rekel: Čeprav si v krvi svoji, žívi! res, rekel sem ti: v krvi svoji žívi!

⁷ V desettisoči, kakor rastline na polju, sem te naredil, in vzrasla si in postala velika in dospela do dražestne milobe: prsi so se ti napele in lasje ti zrasli; ali naga si bila in gola.

⁸ Ko sem pa šel mimo tebe in te pogledal, glej, čas tvoj je bil čas ljubezni; tedaj sem čezte pregrnil krilo svoje in zakril goloto tvojo; in prisegel sem ti ter zavezo storil s teboj, govori Gospod Jehova, in postala si moja.

⁹ Nato sem te umil z vodo in te opral tvoje krvi in te pomazilil z oljem.

¹⁰ In oblekel sem te s pisanim oblačilom in ti obul tjulenje kože in te opasal s tenčico in ogrnil s svilo;

¹¹ in olepotil sem te z lepotičjem: zapestnice sem ti del na roke in verižico na grlo,

¹² in vtaknil sem ti obroček v nos in uhane v ušesa in ti položil krasen venec na glavo.

¹³ In tako si bila olepšana z zlatom in srebrom, in obleka tvoja je bila iz tenčice, svile in pisane tkanine; jedla si belo moko in med in olje. In bila si silno lepa ter si dosegla kraljestva.

¹⁴ In tvoje ime je zaslovelo med narodi zaradi lepote tvoje, ker je bila dovršena po veličastju mojem, s katerim sem te obdal, govori Gospod Jehova.

¹⁵ Ali ti si se zanesla na lepoto svojo in si se vdala nečistovanju vsled slovečega imena svojega, trosila si nečistosti svoje na vsakega mimogredočega: lahko je užival lepote tvoje.

⁶⁰ Vendar se bom spominjal zaveze svoje s teboj v dneh mladosti tvoje in ti ustanovim zavezo večno.

⁶³ da bi se spominjala in sramovala in nikdar ne odprla ust svojih zaradi sramote svoje, ko ti odpustim vse, kar si storila, govori Gospod Jehova.

² Glej, Bog mogočni je rešenje moje; upal bom in ne bode me strah, zakaj GOSPOD, Jehova, je moč in pesem moja, in on mi je bil v zveličanje!

³ In zajemali boste vodo iz studencev zveličanja,

⁴ in porečete tisti dan: Hvalite GOSPODA, razglašajte ime njegovo, med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova, spominjajte, da je vzvišeno ime njegovo.

⁵ Psalme pojte GOSPODU, kajti prekrasno je storil; razvedi se to po vsej zemlji!

⁶ Glasno vpij in radostno poj, prebivalka sionska! zakaj velik je sredi tebe Svetnik Izraelov.

³ In pristopijo k njemu farizeji ter ga izkušajo in mu reko: Ali je dovoljeno človeku, ločiti se od žene svoje iz kakršnegakoli vzroka?

⁴ On pa odgovori in jim reče: Ali niste brali, da ju je Stvarnik od začetka ustvaril kot moža in ženo

⁵ in je rekel: „Zaradi tega zapusti človek očeta in mater in se pridruži ženi svoji, in ta dva bosta eno meso“.

⁶ Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.

⁷ Reko mu: Zakaj je torej Mojzes zapovedal dati ločitni list in jo pustiti?

⁸ Reče jim: Mojzes vam je zaradi trdosrčnosti vaše dovolil ločiti se od svojih žen; od začetka pa ni bilo tako.

⁹ Pravim vam pa: Kdorkoli se loči od žene svoje (razen zavoljo nečistosti) in se oženi z drugo, prešeštvuje; in kdor ločeno vzame, prešeštvuje.

¹⁰ Reko mu učenci: Če je taka moževa reč z ženo, ni dobro ženiti se.

¹¹ On pa jim reče: Te besede ne razumejo vsi, nego samo ti, katerim je dano.

¹² So namreč skopljenci, ki so se iz materinega telesa tako rodili; in so skopljenci, ki so jih ljudje skopili; in so skopljenci, ki so se sami skopili zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti, naj razume!