Današnja bogoslužna berila

¹ In pride mi beseda GOSPODOVA, govoreč:

² Sin človečji, prebivaš sredi uporne družine: imajo oči, da bi videli, a ne vidijo, ušesa, da bi slišali, a ne slišijo, ker so uporna družina.

³ Zato si ti, sin človečji, pripravi reči za selitev, in seli se po dnevi pred njih očmi. In preseliš se z mesta svojega v drugi kraj, njim pred očmi: morebiti spoznajo, da so uporna družina.

⁴ In po dnevi pred njih očmi iznosi svoje reči kakor za selitev; sam pa odrini zvečer vpričo njih, kakor odidejo ljudje v pregnanstvo.

⁵ Pred njih očmi si prederi steno in skozi njo jih iznosi;

⁶ njim pred očmi jih zadeni na ramo in odnesi v temi; obraz si zagrni, da ne vidiš zemlje; zakaj v zgledno znamenje sem te postavil hiši Izraelovi.

⁷ In storil sem, kakor mi je bilo ukazano. Reči svoje sem odnesel kakor za selitev po dnevi in zvečer sem predrl steno z roko svojo; iznosil sem jih v temi in jih na ramo zadeval pred njih očmi.

⁸ In zjutraj mi pride beseda GOSPODOVA, govoreč:

⁹ Sin človečji, ni li ti rekla družina Izraelova, tista uporna družina: Kaj delaš?

¹⁰ Reci jim: Tako pravi Gospod Jehova: To breme se tiče kneza v Jeruzalemu in vse hiše Izraelcev, ki so sredi njega.

¹¹ Reci: Jaz sem vam v zgledno znamenje. Kakor sem storil, tako se bo godilo ž njimi: pojdejo v pregnanstvo, v ujetništvo.

¹² In knez, ki je med njimi, ponese svoje reči na rami v črni temi in pojde strani; predrli bodo steno, da spravijo ven prtljago; on si zagrne obraz, da ne bo videl zemlje z očmi svojimi.

⁵⁶ Vendar so izkušali Boga Najvišjega in se mu upirali in pričevanj njegovih se niso držali.

⁵⁷ Temuč obrnili so se in nezvesto ravnali kakor njih pradedje, obrnili so se kakor lok, ki strelja napačno.

⁵⁸ Dražili so ga z višavami svojimi in s podobami malikov svojih so razvneli gorečnost njegovo.

⁵⁹ Slišal je Bog in se razsrdil, in Izrael se mu je silno zastudil.

⁶¹ In dal je v sužnost svojo moč in slavo svojo zatiralcu v pest.

⁶² Izročil je meču ljudstvo svoje in zoper dedino svojo se je razsrdil.

^18,21 Tedaj pristopi k njemu Peter in reče: Gospod, kolikokrat, ko se pregreši brat moj zoper mene, naj mu odpustim? Ali do sedemkrat?

^18,22 Jezus mu reče: Ne pravim ti do sedemkrat, marveč do sedemdesetkrat sedemkrat.

^18,23 Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s hlapci svojimi.

^18,24 In ko začne računiti, mu pripeljejo enega, ki je bil dolžen deset tisoč talentov.

^18,25 Ker pa ni imel s čim plačati, ukaže gospodar njegov prodati njega in ženo njegovo in otroke in vse, kar ima, in naj se mu plača.

^18,26 Hlapec pa pade pred njega ter se mu poklanja, govoreč: Gospod, potrpi z menoj, in vse ti poplačam.

^18,27 Gospodar tistega hlapca pa, ganjen usmiljenja, ga oprosti in mu odpusti dolg.

^18,28 Ko pa ta hlapec gre od njega, najde enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžen sto denarjev, ter ga zgrabi in davi, govoreč: Plačaj, kar si dolžen!

^18,29 Njegov sohlapec pa pade k nogam njegovim ter ga prosi, rekoč: Potrpi z menoj, in vse ti poplačam.

^18,30 On pa noče, temuč ga odvede in vrže v ječo, dokler ne plača dolga.

^18,31 Ko pa vidijo sohlapci njegovi, kar se je zgodilo, se jim zelo užali; ter pridejo in natanko sporoče gospodarju svojemu ves dogodek.

^18,32 Tedaj ga pokliče gospodar njegov in mu veli: Hudobni hlapec! ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil;

^18,33 ali bi ne bilo prav, da se tudi ti usmiliš sohlapca svojega, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil?

^18,34 In gospodar njegov se razjezi in ga izroči trinogom, dokler ne poplača vsega, kar mu je bil dolžen.

^18,35 Tako bo storil tudi Oče moj nebeški vam, ako ne odpustite iz srca svojega vsakteri svojemu bratu.

^19,1 In zgodi se, ko konča Jezus te besede, da odrine iz Galileje in pride v Judejske kraje onkraj Jordana;