Današnja bogoslužna berila

^1,12 Nisi li ti od vekomaj, GOSPOD, Bog moj in Svetnik moj? Mi ne umrjemo. O GOSPOD, za sodbo si ga postavil, o Skala, strahovanje si mu zaukazal.

^1,13 Prečiste so tvoje oči, da bi gledal hudo, in nepravde ne moreš videti: zakaj gledaš na tiste, ki ravnajo izdajalski, molčiš, ko brezbožnik požira pravičnejšega od sebe?

^1,14 in dopuščaš, da se ravna z ljudmi kakor z morskimi ribami, kakor s črvadjo, ki nima vladarja? –

^1,15 Vse jih lovi s trnkom, jih vleče v mreži svoji in zbira v svojo vršo; ob tem se veseli in vriska.

^1,16 Zato daruje mreži in žge kadilo vrši svoji; kajti po njej ima debel delež in preobilen živež.

^1,17 Sme li zato vedno prazniti mrežo svojo in neprestano moriti narode neusmiljeno?

^2,1 Na svojo čuvajnico stopim in se postavim na stolp in bom oprezoval, da bi videl, kaj bo govoril z menoj in kaj naj odgovorim na svojo tožbo.

^2,2 In GOSPOD mi je odgovoril, rekoč: Zapiši prikazen in razločno začrkaj na plošče, da se lahko čita.

^2,3 Kajti še velja prikazen za določeni čas in hiti do konca, in varala ne bo. Ako odlaša, je le čakaj; zakaj gotovo pride, se ne zakasni.

^2,4 Glej, kdor je prevzeten, duša njegova ni poštena v njem. Pravični pa bo živel po svoji veri.

⁸ On bo sodil vesoljni svet v pravičnosti, pravde razsojal narodom po pravici.

⁹ GOSPOD bode tudi grad na višini siromaku, grad na višini ob časih stiske.

¹⁰ In bodo upali v te, kateri poznajo ime tvoje, ker ne zapustiš njih, ki te iščejo, GOSPOD.

¹¹ Hvalnice pojte GOSPODU, ki prebiva na Sionu, oznanjujte ljudstvom dela njegova.

¹² Kajti on, ki maščuje kri v moritvi prelito, se jih je spomnil, ni pozabil vpitja trpinov.

¹³ Usmili se me, GOSPOD, ozri se v ponižanje moje od sovražnikov mojih, da me vzdigneš izpred smrtnih vrat:

¹⁴ In ko pridejo k ljudstvu, pristopi k njemu človek in poklekne pred njim

¹⁵ in reče: Gospod, usmili se sina mojega, ker je mesečen in grozno trpi. Velikokrat namreč pade v ogenj in velikokrat v vodo.

¹⁶ In pripeljal sem ga učencem tvojim, a niso ga mogli ozdraviti.

¹⁷ Jezus pa odgovori in reče: O neverni in popačeni rod, doklej bodem še z vami? doklej bom vas še trpel? Pripeljite mi ga sem!

¹⁸ In zapreti mu Jezus, in zli duh izide iz njega, in mladenič je bil zdrav od tiste ure.

¹⁹ Nato pristopijo učenci na samem k Jezusu in reko: Zakaj ga nismo mi mogli izgnati?

²⁰ On jim pa reče: Zavoljo malovernosti svoje. Kajti resnično vam pravim, če imate vere za gorčično zrno, porečete tej gori: Premakni se odtod tja! in se premakne, in nič vam ne bode nemogoče.