Današnja bogoslužna berila

¹ Beseda, ki je prišla Jeremiju od GOSPODA, govoreč:

² Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov, veleč: Zapiši si v knjigo vse besede, ki ti jih govorim.

¹² Kajti tako pravi GOSPOD: Smrtna je rana tvoja, prehud udarec tvoj.

¹³ Nihče se ne mara potegniti za pravdo tvojo; za rano svojo nimaš zdravila, ne obveze.

¹⁴ Vsi ljubčki tvoji so te pozabili, ne vprašujejo nič po tebi; kajti udaril sem te z udarcem sovražnikovim, z grozovitim strahovanjem, zato ker je velika krivičnost tvoja, mnogi so grehi tvoji.

¹⁵ Kaj vpiješ zavoljo rane svoje, da je neozdravljiva bolečina tvoja? Zato ker je velika krivičnost tvoja, ker so mnogi grehi tvoji, sem ti storil to.

¹⁸ Tako pravi GOSPOD: Glej, jaz pripeljem nazaj ujetnike šatorov Jakobovih in se usmilim njegovih prebivališč. In mesto se zopet zgradi na svojem nasipu in v gradu se bo prebivalo po navadi svoji.

¹⁹ In iz njih bo donelo zahvaljevanje in glas smejočih; in razmnožim jih, in se ne zmanjšajo; in poveličam jih, in ne bodo ponižani.

²⁰ In sinovi njegovi bodo kakor prej in njih občina se ustanoviti pred menoj; kaznoval pa bom vse, ki jih stiskajo.

²¹ In veličastnik njegov bode iz njega in vladar njegov pride izmed njega; in njemu zapovem pristopiti, da se mi približa; kajti kdo je on, ki je prorok za srce svoje, da se sme približati meni? govori GOSPOD.

²² In bodete mi ljudstvo in jaz vam bodem Bog.

¹⁶ Ko sezida GOSPOD Sion in se prikaže v slavi svoji,

¹⁷ se ozre na molitev zapuščenca, in ne bo zametal njih molitve.

¹⁸ Zapiše se to naslednjemu rodu, in ljudstvo, ki bode ustvarjeno, bo hvalilo GOSPODA:

¹⁹ ker je pogledal z višave svetosti svoje, ozrl se GOSPOD iz nebes na zemljo,

²⁰ da usliši jetnikov zdihovanje, da oprosti nje, ki so izročeni smrti,

²¹ da oznanjajo na Sionu ime GOSPODOVO in hvalo njegovo v Jeruzalemu,

²² ko se zbero ljudstva vsa in kraljestva, da služijo GOSPODU.

²³ Potlačil je na tem potu moč mojo, dni moje skrajšal.

¹ Tedaj pridejo k Jezusu iz Jeruzalema pismarji in farizeji, govoreč:

² Zakaj prestopajo učenci tvoji izročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar jedo kruh.

¹⁰ In pokliče množico k sebi in jim reče: Poslušajte in umejte!

¹¹ Ne skruni človeka to, kar prihaja v usta, temuč kar izhaja iz ust, to skruni človeka.

¹² Tedaj pristopijo učenci njegovi in mu reko: Veš li, da so se farizeji, ko so slišali to besedo, spotikali?

¹³ On pa odgovori in reče: Vsaka rastlina, katere ni zasadil Oče moj nebeški, se bo izrovala.

¹⁴ Pustite jih! Oni so slepcem slepi vodniki. Če pa slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.